»Sam bi ga opisal kot izjemno občutljivega umetnika. Simboli, ki jih uporablja, so šokantni. Ampak to niso nujno njegovi lastni simboli, pač pa simboli, ki obstajajo v družbi.«

»Ker so ga v šoli obsojali in se mu izogibali.«

»Nemci bodo šole odpirali še nekoliko kasneje, vendar so bile pri njih šole v manjši meri zaprte prej.«

»Luka Juhart v glasbi ne išče delnih rešitev. Glasba zanj ni kariera, ampak nujnost, ki ga vodi med interpretacijo, ustvarjanjem, improviziranjem in poživljanjem glasbene scene. V vseh pogledih je namreč celovit glasbenik.«

»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«

»Če otrok tega ne naučijo starši, bi jih morali v šoli.«

»Naj otrok ne pošiljajo v šolo, saj jih bodo prisilno cepili.«

»Podobe Laibach Kunst so odprti znak, ki nima statičnega pomena. Prežema jih dvoumnost in večznačnost, protislovje v njih se ne razreši. To je enigmatična estetska praksa in kompleksen konstrukt.«

»Otroci se ga učijo v šolah, starši pa za njimi kar malo zaostajajo.«